Bolezni konoplje povzročajo tako živi organizmi, kakor tudi abiotski dejavniki. Med organizme, ki povzročajo bolezni konoplje spadajo predvsem glive, pa tudi gliste, parazitske rastline, bakterije in virusi. Abiotski dejavniki vključujejo pomanjkanje hranil, onesnaževala in genetske bolezni.
Različne bolezni prevladujejo v različnih kultivarjih medicinske in industrijske konoplje, prav tako pa je razširjenost bolezni odvisna od geografske lege nasadov in podnebja. Številne virusne bolezni so na primer omejene z razširjenostjo njihovih prenašalcev (insektov). Prav tako je bolezen odvisna od faze rasti rastline, na primer za sadike so značilne druge bolezni kot za cvetoče odrasle rastline.
Trditev, da konoplja nima sovražnikov, ne drži, saj konopljo povezujemo z več kot 100 boleznimi, od katerih pa je resnih bolezni manj kot 10. Med resne bolezni spadajo siva plesen (angl. grey mold), rak konoplje (angl. hemp canker), padavica sadik (angl. damping off); listna pegavost (angl. leaf spots), gniloba korenin (angl. root rot), bolezni, ki jih povzročajo gliste, pojalnik (angl. broomrape), pomanjkanje makro-hranil in mikro-hranil ter genetske bolezni. Bolezni rastlin skoraj vedno povzročajo glive in le redko bakterije.
Rastline, podvržene stresnemu okolju, so bolj nagnjene k razvoju bolezni. Stresno okolje predstavljajo suša, nezadostna svetloba, neugodna temperatura ali rastline rastoče v monokulturi. Za razliko od bolezni, škodljivci, kot so insekti, povzročajo škodo predvsem s hranjenjem na rastlinah.
Konopljo napada vsaj 88 vrst gliv, vsako leto pa se jih odkrije še več. Daleč najpomembnejša je siva plesen (angl. grey mold), ki jo povzroča Botrytis cinerea. B. cinerea uspeva v zmernih območjih z visoko vlažnostjo in hladnimi do zmernimi temperaturami. V teh razmerah lahko siva plesen doseže razsežnosti epidemije in v enem tednu popolnoma uniči pridelek konoplje. B. cinerea napada številne vrste rastlin in plevela po vsem svetu.
Pojav sive plesni je odvisen od zrelosti in kultivarja rastline. Sadike podlegajo predvsem padavici. Pri kultivarjih industrijske konoplje, namenjenih proizvodnji vlaken, plesen predstavlja bolezen stebel. Pojavi se kot sivo rjav micelij, ki ga prekrijejo spore. Stebla postanejo klorotična, encimi, ki jih sprosti B. cinerea, pa povzročajo stebelne razjede. Madžarski Kompolti Hibrid TC naj bi bil bolj dovzeten za sivo plesen kot druge sorte konoplje za vlakna, ruski kultivarji JUS-1 in JUS-7 pa naj bi bili celo odporni, vendar niso več na voljo.
Pri kultivarjih medicinske konoplje, siva plesen prizadene cvetoče vrhove. Najbolj občutljivi so ženski cvetovi, ki zadržujejo največ vlage. Mehak siv micelij obda socvetje, nato pa se razgradi v sivo-rjavo sluz. Sorte medicinske konoplje so tako najbolj občutljive med cvetenjem, v času žetve.
Kot drugo najpomembnejšo bolezen se pogosto navaja rak konoplje, ki ga povzroča Sclerotinia sclerotiorum. S. sclerotiorum v prvi vrsti napada kultivarje konoplje za vlakna v Evropi, vendar pa je bilo poročano, da je povzročila izgube tudi v Severni Ameriki, Avstraliji, Tasmaniji in Indiji. Simptomi se začnejo z razjedami na steblih rastlin, ki se približujejo zrelosti. Razjede postanejo temno obarvane in napolnjene z belim bombažnim micelijem. Rastline na to ostanejo v tem stanju ali pa usahnejo. Do septembra se na površini ali v notranjosti mrtvih stebel razvije velik črn sklerocij. Vzroki za rak stebla (angl. stem canker) so pogosto vrste Fusarium: F. graminearum in F. avenaceum se pojavljata v hladnejših podnebjih, F. sulphureum in F. sambucinum v toplejših podnebjih.
Padavica sadik zatre sadike kmalu po tem, ko se prikažejo iz zemlje. Glive vdirajo v stebla sadik v višini tal, kar najprej povzroči rjavo gnilobo, nato pa se rastline prevrnejo. Večino padavice sadik povzročata dve vrsti rodu Pythium (tehnično gre za oomicete in ne glive), P. aphanidermatum in P. ultimum. Padavico pa povzroča tudi več gliv: Rhizoctonia solani, Botrytis cinerea, Macrophomina phaseolina in več vrst Fusarium: F. solani, F. oxysporum, F. sulphurem, F. avenaceum in F. graminearum. Padavica predstavlja vseprisoten problem, saj napada vse kultivarje konoplje.
Naslednja pomembna bolezen je listna pegavost. Najpogostejši listni pegavosti sta rumena listna pegavost, ki jo povzročata dve vrsti rodu Septoria in rjava pegavost, ki jo povzroča okoli osem vrst rodov Phoma in Ascochyta. Pegavost redko ubije rastline, vendar pa močno zmanjša pridelek. Nekatere glivne bolezni listov lahko prizadenejo tudi stebla, zlasti Trichothecium roseum in vrste rodov Phoma, Stemphylium, Colletotrichum in Phomopsis.
Gnitje korenin lahko povzroča velike izgube. V eni od raziskav so znanstveniki zapisali, da je bila gniloba korenin, ki jo povzroča vrsta Fusarium solani, najhujša bolezen konoplje v Franciji. Prav tako so drugi znanstveniki poročali o virulentnem sevu Rhizoctonia solani, ki je uničil kar 80% medicinske konoplje v severni Indiji. Gniloba korenin, ki jo povzroči Sclerotium rolfsii prevladuje na južnih zmernih območjih in v tropih, in prizadene tako kultivarje konoplje za vlakna kot za zdravila. Nadzemne simptome koreninskega gnitja je težko razlikovati od uvelosti.
Pri uvelosti običajno govorimo o treh tipih: fuzarijska uvelost, ki jo povzroča Fusarium oxysporum, verticilijska uvelost, ki jo povzročata dve vrsti rodu Verticillium, in prezgodnja uvelost, ki jo povzroča Macrophomina phaseolina. Fuzarijska uvelost je bila izpostavljena tudi kot potencialna biokontrola za odpravo nezakonitih nasadov medicinske konoplje. Uvelost predstavlja resnejši problem na konopljinih poljih, kjer se nahajajo tudi gliste, ki poškodujejo korenine (ang. root-wounding nematodes) ali pojalnik ( angl. broomrape).
Gliste so drobne in okrogle, nimajo dihalnih in cirkulacijskih sistemov. Njihov živčni sistem je tako preprost, da ga lahko opišemo na ravni posameznih celic. Caenorhabditis elegans ima na primer točno 302 nevrona.
Škoda, ki jo povzročajo gliste, je podcenjena zaradi njihove majhnosti in nevidne (večinoma podzemne) narave njihove patologije. Nadzemni simptomi obsegajo zakasnitev rasti, zmanjšan pridelek in uvelost. Kmetje si lahko simptome razlagajo napačno, kot pomanjkanje mineralov ali kot posledico suše. Simptomi se na polju ne pojavljajo enakomerno in so pod zemljo bolj razpoznavni, vključno s korenskimi vozli. Znanih je šest glist, ki napadajo konopljo. Vse vrste, razen ene, napadajo korenine.
Gliste koreninskega vozla se vgradijo v korenine in povzročijo, da rastline tvorijo ogromne celice, ki stimulirajo nastanek zelo razvejane korenine. Na večjih koreninah se tvorijo korenski vozli. O Meloidogyne incognita so poročali v kultivarjih konoplje za vlakna v Evropi, nekdanji Sovjetski zvezi, Braziliji in južnem delu ZDA . M. incognita je najbolj razširjena vrsta rodu Meloidogyne na svetu in napade na stotine gostiteljev.
Stebelna glista, Ditylenchus dipsaci, živi nad tlemi in ne okuži korenin. Začetni simptomi se pojavijo na steblih, vejah in listnih pecljih, ki nabreknejo, stebla posledično postanejo zvita in deformirana, rastline zakrnijo. D. dipsaci najdemo v Severni Ameriki, južni Afriki, Avstraliji in v zmernih predelih Azije, v Evropi pa je bila glista opisana le na sortah konoplje za vlakna. O drugih glistah se poroča redko.
Parazitske rastline konoplje uvrščamo v dva rodova. S pomočjo specializiranih korenin vstopijo v gostiteljev ksilem in floem, da bi izmaknile tekočino in hranila. Pojalnik je predstavnik rodu Orobanche in večino škode povzroči pod zemljo, kjer naredi prostor za glive, ki povzročajo gnitje korenin. Poleg pojalnika poznamo tudi predenico (angl. Dooder) in sicer pet vrst, predvsem Cuscuta campestris (na sortah medicinske konoplje v ZDA in sortah za vlakna v Evropi) in Cuscuta europea (na sortah za vlakna v Evropi). Predenica se pojavlja kot zaplet rumenih filamentov, ki ga imenujejo tudi zlata nit, hudičev prstan in ljubezenska trta. Vrvijo se okoli stebel in vej. Tako predenica kot pojalnik lahko prenašata viruse.
Virusi redko ubijejo konopljo, lahko pa resno zmanjšajo njen donos. Obstajajo in se razmnožujejo v živih rastlinah in napadajo vse dele rastlin. Cvetni prah in semena prenašajo viruse na naslednje generacije, zato jih je, ko so enkrat prisotni, skoraj nemogoče izkoreniniti. Edini način zatiranja je setev zdravega, neokuženega semena.
V literaturi je opisanih pet virusnih sindromov. HSV (angl. hemp streak virus) povzroča virusno progavost konopljinih listov. Pogosto se omenja na kultivarjih industrijske konoplje za vlakna v Evropi. Simptomi se začnejo kot bledo zelena kloroza. Klorotična območja se kmalu razvijejo v vrsto rumenih prog. Včasih se pojavijo rjavi nekrotični madeži, ki so obdani z bledo zeleno. Proge prevladujejo v vlažnih okoljih, med tem ko madeži v suhih okoljih. Robovi listov postanejo nagubani in konice listov zavihajo navzgor, listi se zavijajo v spirale. Viruse iz rastline na rastlino prenašajo žuželke.
Virus mozaika konoplje (angl. hemp mosaic virus) je bil opisan na kultivarjih za vlakna v Evropi in kultivarjih medicinske konoplje v Pakistanu. Simptomi so bili opisani kot sivi mozaiki listov. Na evropski konoplji so bili prepoznani še trije drugi virusi: mozaični virus lucerne (angl. alfalfa mosaic virus= lucerne mosaic virus), kumarni mozaični virus (angl. cucumber mosaic virus) in mozaični virus arabisa (angl. arabis mosaic virus). Te viruse prenaša veliko žuželk, ko se hranijo od rastline do rastline. Najpomembnejši vektorji virusov kanabisa so bhang uš (angl. bhang aphid), rastlinjakov ščitkar (angl. greenhouse whitefly), tobakov resar (angl. onion thrip) in zelena breskova uš (angl. green peach aphid).
V konopljinih rastlinah povzročajo bolezni štiri vrste patogenih bakterij. Bakterijska pegavost zaradi Pseudomonas syringae pv. cannabina se zdi najpogostejši problem. Simptomi so podobni simptomom, ki jih povzroča rjava listna pegavost. Bakterijska pegavost je bila opisana samo na kultivarjih industrijske konoplje za vlakna v Evropi. Striatura ulcerosa ima podobne simptome na steblih in jo tudi povzroča podobna bakterija, Pseudomonas syringae pv. mori. Tudi ta je omejena na sorte industrijske konoplje za vlakna v Evropi. Povzročitelji drugih bakterijske bolezni so Agrobacterium tumefaciens, Erwinia tracheiphila in Xanthomonas campestris pv. cannabis.
Poleg patogenih pa poznamo tudi mutualistične bakterijske vrste. Iz rizosfere rastlin konoplje, ki rastejo na Havajih, sta bil izolirani diazotrofni bakteriji Azospirillum brasilense in A. lipoferum. Diazotrofne bakterije živijo na površini korenin, kjer fiksirajo dušik za gostitelja. V obliki razpršila se porabljajo kot biološko gnojilo.
Bolezni zaradi abiotskih dejavnikov se pogosto pojavijo nenadoma. Običajno spominjajo na bolezni, ki jih povzročajo živi organizmi. Abiotski dejavniki lahko predstavljajo predispozicijo za razvoj drugih bolezni. Rastline v sušnem okolju na primer postanejo veliko bolj dovzetne za nastanek glivnega raka.
Najpogostejša abiotska bolezen je pomanjkanje hranil. Na splošno se pomanjkanje mobilnih hranil (N, P, K, Mg, B, Mb) začne v velikih listih na dnu rastlin. Pomanjkanje manj mobilnih hranil (Mn, Zn, Ca, S, Fe, Cu) se običajno začne pri mladih listih blizu vrha rastlin.
Tudi onesnaževalci so pomemben abiotski dejavnik. Žveplov dioksid povzroča klorozo listov, vodikov fluorid pa povzroča popolno klorozo konoplje. Ena od raziskav je pokazala, da onesnažene rastline proizvedejo manj por in več trihom na površini lista. Raziskovalci so posledično sklepali, da onesnaževanje vpliva na povečano proizvodnjo THC.
Med abiotske dejavnike spadajo tudi genetske bolezni, ki so pogoste. Ena od raziskav opisuje posledice gojenja samooplodne konoplje, kot so kratka rast (samo 68% višine normalne konoplje), skrajšana življenjska doba (vegetativna rast 9 tednov krajša od običajnih rastlin), proizvodnja sterilnih semen in povečana dovzetnost za bolezni, ki jih povzročajo glive.
VIRI IN LITERATURA:
• Darja Kocjan A. D. 1999. Pozabljene poljščine (knjiga).
• McPartland J. M. 1996. A review of Cannabis diseases (pregledni članek).
• Spletni vir: http://www.fito-info.si/
• Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_hemp_diseases