Konoplja je zelo prilagodljiva in za rast nezahtevna rastlina, kar ji je omogočilo razširjenost po vsem svetu. Poznamo dve skupin ekotipov, evropski in vzhodnoazijski ekotip, ki se razlikujeta po namenu uporabe, morfologiji in kemijskih lastnostih rastlin. Evropski ekotip se deli na severnoruski, srednjeruski in južni podtip, vzhodnoazijski ekotip pa na kitajski, japonski in primorski podtip.
Življenjski cikel konoplje lahko razdelimo na štiri glavne faze rasti. Prvo fazo sestavljata kalitev in pojav rastlin. Drugo stopnjo predstavlja vegetacija, v kateri poteka večina rasti rastlin. Tretja faza vključuje cvetenje in tvorbo semena, zadnja ali četrta faza pa je staranje rastlin.
Prva faza se lahko za konopljine sorte, posejane na prostem zgodaj spomladi, v pravih razmerah, zgodi v manj kot enem tednu. V drugi fazi rastline v 4 do 6 mesecih dosežejo višino od 0,5 do 5 m in premer od 0,2 do 4 cm. Višina, premer in razvejanost stebla sta odvisna od ekotipa, sorte, podnebnih in pridelovalnih razmer.
Pomemben vpliv na rast stebla ima tudi gostota setve, ki je odvisna od namena pridelave, za vlakna ali seme. V najdaljših poletnih dneh ob ugodnih pogojih lahko rastline zrastejo kar 10 cm na dan. Za zmerno podnebje je značilna povprečna višina rastlin okrog dva metra.
Steblo je po celi dolžin votlo, razen na dnu in na vrhu, sestavljeno je iz 5 do 20 členkov. Ženske rastline imajo krajše členke, debelejša stebla in so od 30 do 40 cm nižje od moške rastline. Po obliki prereza je steblo spodaj okroglo, na sredini šesterokotno in zgoraj kvadratno in izpolnjeno. S starostjo se steblo odebeli in oleseni.
Koreninski sitem konoplje sestavlja vretenasta korenina, ki seže do globine 2m in nekaj stranskih korenin. Koreninski sitem ženske rastline je bolj razvit kot pri moški rastlini.
Pecljati listi so dlanasti, sestavljeni iz lihega števila kopjastih, po robovih nazobčanih, živo zelenih lističev. Večina sort ima liste sestavljene iz 7 do 9 lističev. Največje število lističev imajo listi v sredini rastline. Peclji in listne žile nekaterih sort so obarvani rdeče.
V začetku tretje stopnje rasti se začnejo pojavljati spolni organi. Najpogosteje se konoplja pojavlja kot dvodomna rastlina, kar pomeni, da moške in ženske reproduktivne strukture rastejo na ločenih rastlinah. Moške ali prašnične rastline (belice) imajo latasto socvetje in so 30 do 40 cm višje od ženskih rastlin ali semenic (črnic), ki imajo klasasto socvetje. Konoplja začne cveteti, ko se dan krajša. Cvetenje obeh socvetij traja od 25 do 40 dni, vendar moške rastline začnejo cveteti nekaj dni pred ženskimi.
Delež moških in ženskih rastlin v posevku ni enak, običajno je ženskih rastlin nekoliko manj. Cvetovi moških rastlin imajo petdelno cvetno odevalo s petimi prašniki. Ženska socvetja izraščajo iz listnih pazduh zgornje tretjine rastline. Imajo enodelno cvetno odevalo, v cvetu pa pestič z dvobrazdno plodnico. Cvetovi z največjo vsebnostjo tetrahidrokanabinola (THC) se nahajajo v pazduhi pricvetnega lističa.
Ženski cvetovi industrijske konoplje so nežnega, prijetnega vonja in izločajo malo smole, ki je slabo lepljiva. Za razliko od teh, so ženski cvetovi indijske konoplje močno smolnati in ostrega, dolgotrajnega vonja.
Celotna površina rastline je pokrita z žlezami, imenovanimi trihomi, ki izločajo smolo. Konopljina smola varuje rastlino pred UV svetlobo, sušo, škodljivci in boleznimi. Največ je izloča cvetno odevalo ženskih rastlin.
V konopljini smoli najdemo najvišjo koncentracijo kanabinoidov. Razlog za izločanje THC v smoli ni povsem jasen, vendar lahko v literaturi zasledimo vsaj eno verjetno razlago. Rothschild in sodelavci (1977) so zapisali, da je THC naravni insekticid in je zato konoplja odporna proti škodljivcem. To teorijo podpira tudi dejstvo, da se konopljini listi, v celoti ali predelani v razpršilo, uporabljajo kot naravni insekticid po vsej Indiji.
Ženski cvetovi se oplodijo z moškim cvetnim prahom s pomočjo vetra. Za oprašitev je potrebno toplo ozračje, saj se prašniki šele takrat odprejo. Veter prenaša rumenobel cvetni prah na razdalji od 10 do 20 km. Konopljino seme nastane, ko pade cvetni prah moške rastline na brazdo pestiča ženskega cveta. Dozori v 3 do 6 tednih in je okrogle jajčaste oblike, zelene do rjavosive barve, marmorirano z nepravilnimi lisami. Semena lahko tehtajo od treh do šestdeset gramov, odvisno od sorte in pogojev gojenja.
Do sedaj je bilo govora o dvodomnih rastlinah, čeprav so pri sodobni industrijski pridelavi konoplje enodomne sorte pogostejše. Enodomne rastline imajo moško socvetje na vrhu rastline, ženski cvetovi pa so v pazduhah listov v grozdastih socvetjih.
Evropski vzrejni programi so izbrali enodomne sorte, da bi na isti rastlini imele večji delež ženskih cvetov. Želja je bila zmanjšati spolni dimorfizem pridelka, da bi optimizirali rast in proizvodnjo ekonomsko dragocenih ženskih rastlin. Ženske rastline namreč proizvajajo seme, ki dozori, ko se moške rastline že začnejo starati, kar pomeni izgubo moških vlaken.
Večina enodomnih gojitvenih programov je potekala v Franciji in vzhodni Evropi in so privedli do genskega sklada sort Cannabis sativa L., posebej prilagojenih na evropske razmere. Poleg gojitvenih programov za enodomne sorte so bile cilj evropskih programov tudi sorte z nizko vsebnostjo THC.
Poleg THC, konopljine rastline vsebujejo več kot 70 drugih znanih kanabinoidov, edinstvenih za konopljino rastlino. Kanabinoidi se sicer nahajajo v vseh delih rastlin, razen v semenih. Poleg THC sta glavna kanabinoida v konoplji še kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN). CBD je znan tudi kot anti-psihoaktivna sestavina, ker ublaži učinek, ki ga ima THC.
Zadnja stopnja konopljine rasti se pojavi različno. Njeno staranje je odvisno od spola rastline in od tega, ali je prišlo do oploditve. Moške rastline se začnejo starati, ko se sprosti pelod. Oplojene ženske rastline pred staranjem dozorevajo še 3 do 6 dni, neoplojene pa kar 5 mesecev, če vmes ne zbolijo. Prvi pokazatelj staranja so odpadli listi, nato se začnejo sušiti še stebla rastlin.
VIRI IN LITERATURA
- Bavec F. in Bavec M. 2007. Organic Production and Use of Alternative Crops (knjiga).
- Čeh B. in Čeh K. 2009. Oljnice: pridelava, kakoovost olja ter možnosti uporabe za biomaziva in biodizel (knjiga).
- Darja Kocjan A. D. 1999. Pozabljene poljščine (knjiga).
- Rothschild M. in sod. 1977. Storage of cannabinoids by Arctia caja and Zonocerus elegans fed on chemically distinct strains of Cannabis sativ (članek).
- Young E. M. 2005. Revival of Industrial Hemp: A systematic analysis of the current global industry to determine limitations and identify future potentials within the concept of sustainability (članek).
- Spletni vir: https://www.singleseed.com/botany-of-the-hemp-plant/