Škodljivci so organizmi, ki povzročajo poškodbe rastlin in ne bolezni. Večino konopljinih škodljivcev predstavljajo žuželke, do sedaj jih je bilo opisanih že okoli 300 vrst. Kljub velikemu številu pa jih zelo malo povzroča večje ekonomske izgube. Mlade rastline lahko med drugim poškoduje koruzna vešča (Ostrinia nubilalis), konopljin zavijač (Grapholita delineana), hmeljev bolhač (Psyllioides attenuata), sovka iz rodu Agrotis in stebelna ogorčica (Ditylenchus dipsaci).
Koruzna vešča je evropska vrsta, ki se je s pridelavo koruze in mednarodnim transportom široko razširila. Poleg Evrope je danes razširjena v Aziji, Afriki, Bližnjem Vzhodu in v Ameriki. Vrsta je polifagna in je bila do sedaj evidentirana na več kot 250 vrstah rastlin. Najpomembnejša gostiteljska rastlina je koruza, od gojenih rastlin pa napada še konopljo, hmelj, papriko, krizanteme, peso, fižol, krompir, paradižnik ipd. Za uničenje konopljine rastline zadostuje 5 do 12 gosenic. Mlade gosenice se po izvalitvi najprej hranijo na zgornji povrhnjici mladih listov, kjer izgrizejo parenhim do spodnje povrhnjice. Poškodbe so vidne kot bele, ozke podolžne proge, zraven katerih se nahajajo drobni iztrebki. Gosenice začnejo vrtati v steblo od tretjega razvojnega stadija naprej. Na mestih izvrtin se stebla pogosto prelomijo, saj jih poleg poškodb gosenice, napadejo še glive. Koruzne vešče, ki se izležejo pozno v sezoni, lahko namesto stebla napadejo tudi cvetoče vrhove.
Konopljin zavijač je manjši od koruzne vešče, vendar stebla poškoduje na podoben način. Lahko povzroči precejšnjo škodo, saj se zavrta v stebla in izjeda luknje, na mestu vdora pa pusti značilne zadebelitve. Kot posledica se zmanjša kakovost vlaken, manjši pa je tudi pridelek semena, saj se z njimi hranijo gosenice. Za razliko od koruzne vešče, veliko bolj prizadene cvetoče vrhove.
Hmeljev bolhač se prehranjuje na hmelju, konoplji in koprivi. Ima različno preferenco do gostiteljskih rastlin in sicer se najraje prehranjuje na hmelju. V zadnjih desetih letih je hmeljev bolhač redno prisoten v hmeljiščih in mestoma povzroča veliko škodo. Če se bolhači množično pojavijo, povzročijo škodo na mladih, komaj odgnanih rastlinah, na katerih poškodujejo liste, lahko tudi stebla. Bolhač povzroča veliko škodo v toplem in sušnem vremenu, ko se intenzivno hrani. V listni ploskvi izjeda značilne okrogle luknjice.
Sovka je sorazmerno velik, ponoči aktiven metulji. Pisane risbe na njenih krilih spominjajo na sovje oči, od tod ime sovka. Njene gosenice objedajo podzemne dele mnogih rastlin, nad zemljo pa stebla in liste ali pa se zavrtajo v vrtnine, ki jih onesnažijo s svojimi iztrebki. Ozimna sovka (Agrotis segetum) se pojavlja občasno in je tedaj nevaren škodljivec 1 do 2 leti. Največjo škodo povzročajo umazano sive gosenice meseca junija. Ipsilon sovka (Agrotis ypsilon) je selivka, ki se iz južnih krajev seli tudi k nam. Deževje in namakanje ugodno vplivata na njeno razmnoževanje.
Stebelna ogorčica je razširjena po vsem svetu, še posebej v zmernem pasu. Sposobna je parazitirati rastline v skoraj vseh razvojnih stadijih. V rastlinskem tkivu gostiteljskih rastlin se lahko razvije več zaporednih generacij. Na napadeni rastlini povzroča različne zadebelitve in nepravilnosti v rasti nadzemnega dela rastline. V odmirajočem rastlinskem tkivu se ogorčice združujejo in ko se tkivo izsuši, oblikujejo tako imenovano jeguljčino volno. Na okuženem zemljišču jo je izjemno težko izkoreniniti, zato se lahko pričakuje napade na gostiteljskih rastlinah vsa nadaljnja leta. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja predstavlja pridelava in sajenje zdravega rastlinskega materiala.
Med konopljine škodljivce uvrščamo tudi konopljino uš (Phorodon cannabis), ki sesa listni sok in povzroča zvijanje in kodranje listov, rdečo obarvanost in sušenje. Uši te vrste živijo samo na konoplji in se, kot druge uši, zbirajo v skupine na spodnji strani listov. Močnejši napadi uši se navadno začno v avgustu.
Med najpomembnejše škodljivce, ki niso predstavniki žuželk, uvrščamo pršice (Tetranychus urticae, Aculops cannabicola). Listi napadenih rastlin so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako, da postanejo listi marmorirani. Kasneje se listi posušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov se nahajajo pršice v obliki nežne preje. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek, slabše kakovosti. Pršice se širijo počasi, najprej po posameznih rastlinah.
Polži, glodalci in ptice predstavljajo predvsem škodljivce sadik in semena.
ČE JE KONOPLJA UČINKOVIT INSEKTICID, KAKO ŽUŽELKE, KI SE Z NJO HRANIJO, PREŽIVIJO?
Konoplja se uporablja kot sredstvo za zatiranje škodljivcev v različnih oblikah. Uporabljajo se posušeni deli rastlin, rastlinski izvlečki, čisti kanabinoidi ali kar cele rastline, ki ščitijo pridelek pred škodljivci. Čeprav THC in drugi kanabinoidi v konoplji dokazano delujejo proti bakterijam in glivam, je njihova aktivnost proti insektom vprašljiva. Žleze konopljinih listov izcedijo veliko hlapnih spojin, kot so terpeni, ketoni in estri, ki so zaslužni za značilen vonj rastline. Limonen in pineni, ki obsegajo več kot 75% hlapnih snovi okrog konopljinih listov, delujejo kot močni repelenti insektov. Metilni ketoni prav tako odvračajo mnoge žuželke, ki jedo konopljine liste. Sinergistična kombinacija teh številnih spojin verjetno služi kot konopljina “aktivna učinkovina”.
Eden od možnih odgovorov na zastavljeno vprašanje je, da se vmes, med obroki konoplje, žuželke enostavno hranijo z manj strupenim rastlinami. Spilosoma obliqua, na primer, pogosto uživa liste konoplje in cvetoče vrhove, ko pa so Deshmukh in sod. (1979) njene gosenice hranili samo s konopljo, so poginile po 20 dneh.
Poleg zgoraj omenjenega vemo, da se žuželke, ki z ustnimi deli prebodejo površino rastline in sesajo rastlinski sok, lahko izognejo kanabinoidom in ostalim produktom žlez na površini rastlin.
VIRI IN LITERATURA:
• Darja Kocjan A. D. 1999. Pozabljene poljščine (knjiga).
• Deshmukh P.D., Rathore Y.S. in Bhattacharya A.K. 1979. Larval survival of Diacrisia obliqua Walker on several plant species (članek).
• McPartland J.M. 1996. Cannabis pests (članek).
• McPartland J.M. 1997. Cannabis as repellent and pesticide (članek).
• Spletni vir: http://www.fito-info.si/
• Spletni vir: https://www.ivr.si/