| Kraljestvo: | Plantae (rastline) |
| Deblo: | Angiosperms (kritosemenke) |
| Razred: | Dicotyledon (dvokaličnice) |
| Red: | Urticales (koprivovci) |
| Družina: | Cannabaceae (konopljevke) |
| Rod: | Cannabis (konoplja) |
| Vrsta:
Podvrste: |
sativa L.
ssp. sativa, ssp. indica, ssp. ruderalis |
(Hazekamp A., 2009)
Konopljo imenujemo Cannabis sativa L., pri čemer se L. nanaša na Carla Linnaeusa, švedskega botanika in očeta taksonomije, ki je leta 1753 v delu Systema Naturae o klasifikaciji živih organizmov, konopljo poimenoval Cannabis sativa (C. sativa), kar je pomenilo “gojena kot pridelek”. Skupaj z rodom Humulus (hmeljem) jo uvrščamo v družino konopljevk, red koprivovcev, razred dvokaličnic in deblo kritosemenk.
Kljub uvrščenosti v isto družino, kanabinoide najdemo le v konopljinih rastlinah. Hmelj vsebuje grenke kisline, za katere pa je bilo ugotovljeno, da imajo podobno biosintetsko pot kot kanabinoidi. Tako kanabinoidi konoplje kot grenke kisline hmelja se izločajo kot smolnata zmes iz rastlinskih žlez, največ iz cvetnega odevala ženskih rastlin.
Znanstveniki se že desetletja ukvarjajo s taksonomsko klasifikacija konoplje. Ali gre za tri vrste, ali tri podvrste iste vrste? Poskusi razlikovanja različnih vrst oziroma podvrst konoplje temeljijo na botaničnih (morfoloških), biokemijskih in genetskih raziskavah. Prvotno je bil rod Cannabis razdeljen na tri vrste: Cannabis sativa L., Cannabis indica Lam. in Cannabis ruderalis Janisch. Stoletja gojenja in selekcije so pripeljala do velikih razlik med gojenimi sortami. Do sedaj je bilo opisanih že več kot 700 kultivarjev (sort), kar je samo še spodbudilo obsežne razprave o nadaljnji botanični in kemotaksonomski klasifikaciji. Predlaganih je bilo kar nekaj klasifikacij rodu Cannabis.
Ne glede na nestrinjanje znanstvenikov, so nekatere morfološke značilnosti splošno priznane. C. sativa L. ssp. sativa je na primer najvišja, ima najožje lističe in je manj razvejana. C. sativa L. ssp. indica je nižja, ima najširše lističe, najgostejša socvetja in je gosto razvejana, vrsta C. sativa L. ssp. ruderalis pa je najnižja in srednje razvejena rastlina. Glede na predhodno omenjeno dejstvo,da danes poznamo več kot 700 različnih kultivarjev, pa zanesljiva klasifikacija na podlagi morfoloških značilnosti žal ni mogoča.
Biokemijska identifikacija temelji na vsebnosti kanabinoidov, zlasti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD), ki naj bi značilno opredeljevala različne vrste oziroma podvrste konoplje. Grilc je želel polemiko glede taksonomije konoplje rešiti s kemijsko klasifikacijo in prvi prepoznal različne faze zorenja konoplje. Fetterman in sodelavci so opisali različne fenotipe na osnovi kvantitativnih razlik v vsebnosti glavnih kanabinoidov: THC, CBD in kanabinola (CBN), ločili medicinsko od industrijske konoplje ter zapisali naslednjo enačbo:
Fenotipsko razmerje = (THC + CBN) / (CBD)
S pomočjo enačbe so lahko, glede na razmerje THC, CBD in CBN, ugotovili fenotip rastline. Vrednost fenotipa, ki je bila večja od 1, je pomenila, da gre za rastlino visoke vsebnosti THC, (običajno vsebnost THC od 5 do 20%). Fenotip, manjši od ali enak 1, pa je pomenil, da je rastlina nizke vsebnosti THC (običajno vsebnost THC manjša od 1%) .
Z izboljšavami tega pristopa je nadaljevalo večje število znanstvenikov. Ugotovljeno je bilo, da je lahko ista rastlina klasificirana v različne fenotipe, glede na njeno starost. Kljub temu, da se je pokazalo, da kemotaksonomske klasifikacije strogo ne določajo vsebnosti glavnih kanabinoidov za vsak kemotip, pa zagotavljajo praktično klasifikacijsko orodje. Leta 1976 so Small in sodelavci izvedli numerično taksonomsko analizo, ki je vključevala več kot 2.000 posameznih rastlin in zapisali, da vse konopljine rastline pripadajo vrsti C. sativa L.
Nekatere znanstvene raziskave so ovrgle splošno razširjeno prepričanje, da vsebuje C. sativa L. ssp. indica večjo količino THC kot C. sativa L. ssp. sativa. Tudi poskusi iskanja podobnosti in razlik v genetskem materialu, niso podali enoznačnih odgovorov glede genetske klasifikacije konoplje.
Čeprav znanstveniki še danes niso enotni glede odgovora na vprašanje, koliko je vrst v rodu Cannabis, v literaturi prevladuje mnenje, da gre za eno vrsto s tremi podvrstami: Cannabis sativa L. subsp. sativa (navadna ali industrijska konoplja), Cannabis sativa L. subsp. indica (indijska konoplja), Cannabis sativa L. subsp. ruderalis. Ustreznost klasifikacije konoplje bo v prihodnje še raziskana s pomočjo tako kemotaksonomskih kakor tudi genetskih raziskav.
Za forenzične in zakonodajne namene pa je najpomembnejše razlikovanje med medicinsko in industrijsko konopljo. Najpomembnejša je razlika v vsebnosti psihoaktivne snovi THC in njenega prekurzorja tetrahidrokanabinolne kisline (THCA). Visoka vsebnost THC+THCA se klasificira kot medicinska konoplja (droga), nizka vsebnost THC+THCA (pod 0,2-0,3% suhe teže) pa kot industrijska konoplja.
Kljub temu, da se industrijska konoplja trenutno ne uporablja za medicinske ali rekreacijske namene, vsebuje snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da so biološko aktivne. Že dalj časa je znano, da na celoten učinek konoplje bistveno vplivajo tudi druge vsebovane terpenoidne snovi, na primer kanabidiol, tetrahidrokanabivarin, kanabigerol in kanabikromen iz skupine kanabinoidov ter limonen, mircen, α-pinen, linalool, β-kariofilen, kariofilenoksid, nerolidol in fitol iz eteričnih olj. To nakazuje, da je razlikovanje med medicinsko in industrijsko konopljo za znanstveno-medicinske raziskave omejenega pomena.
VIRI IN LITERATURA
- Fetterman P. S. in sod. 1971. Mississippi‐grown cannabis sativa L.: Preliminary observation on chemical definition of phenotype and variations in tetrahydrocannabinol content versus age, sex, and plant part (članek).
- Grlic L. 1968. A combined spectrophotometric differentiattion of samples of cannabis (članek).
- Hazekamp A. 2009. Cannabis review (knjiga).
- Kočevar Glavač N. 2016. Zgodovina uporabe konoplje in kanabinoidov (članek).
- Rothschild M. in sod. 1977. Storage of cannabinoids by Arctia caja and Zonocerus elegans fed on chemically distinct strains of Cannabis sativ (članek).
- Small E. in sod. 1976. A Numerical Taxonomic Analysis of Cannabis with Special Reference to Species Delimitation (članek).
- Young E. M. 2005. Revival of Industrial Hemp: A systematic analysis of the current global industry to determine limitations and identify future potentials within the concept of sustainability (članek).
- Spletni vir: https://nomadicmedhunter.wordpress.com/marijuana-facts/ruderalis-vs-indica-vs-sativa/)