UVOD
Konoplja izvira iz območja severozahodnega dela Himalaje do Aralskega jezera in Kaspijskega morja. Gojene oblike so nastale iz samorasle konoplje (Cannabis sativa L. ssp. spontanea) z odbiro in prenosom v druga geografsko-ekološka območja.
Proti jugu in severozahodu so se razširili in oblikovali različni tipi konoplje (ekotipi), ki se ločijo po morfoloških, predvsem pa kemijskih lastnostih (kemotipi) in namenu uporabe. Arheobotanične študije širjenja konoplje temeljijo na analizah cvetnega prahu in semen.
Konoplja danes raste po vsem svetu, v različnih podnebjih in tleh. Čeprav znanstveniki niso enotni glede odgovora na vprašanje, koliko je vrst v rodu Cannabis, v literaturi prevladuje mnenje, da gre za eno vrsto s tremi podvrstami: Cannabis sativa L. subsp. sativa (navadna ali industrijska konoplja), Cannabis sativa L. subsp. indica (indijska konoplja), Cannabis sativa L. subsp. ruderalis. O pridelavi in uporabi konoplje skozi zgodovino nam pričajo mnoge arheološke najdbe in zapisi starodavnih kultur.
OSREDNJA AZIJA
Eno izmed izvornih območij, kjer se je konoplja gojila predvsem zaradi široke uporabnosti njenih vlaken, je Osrednja Azija. Odkritih je bilo veliko najdišč, ki dokazujejo, da se je konoplja uporabljala že od neolitske dobe. V 12.000 let starem najdišču v Yuan-Shanu so našli ostanke peščenih loncev, ki so jih krasil vzorci konopljinih vrvi. V pokrajini Zheijang so našli dokaze o tkaninah iz konoplje in svile. Na najdišču kulture Shang, v pokrajini Hebei, so bili izkopani ostanki delavnice, v kateri je bila tkana konopljina tkanina. V grobišču Chou pri Hsints unu so bili odkriti pogrebni predmeti, izdelani iz konoplje. Stare civilizacije doline Henan so s konopljo vladarjem plačevale davek.
V času dinastije Han (221 do 206 pr. n. št) so odkrili, da lahko iz konopljinih vlaken naredijo cenovno ugodno pisalno površino. Papir iz konoplje so uporabljali za uradne listine in knjige, saj je bil močan, upogljiv, prefinjen in vodoodporen. Leta 770 n. št. je bila na papir iz konoplje natisnjena prva knjiga, zbirka molitev Dharani. Konopljina semena so kitajski kmetovalci uporabljali za izdelavo črnega barvila, s katerim so barvali oblačila. Prva zabeležena uporaba konoplje kot zdravila je bila leta 2727 pr. n. št. v kitajski farmakopeji. Konoplja je bila uporabljena kot anestetik med operacijo cesarja Shen Nung-a. V poznem 17. stoletju je postal hašiš pomembno blago za trgovanje med Srednjo in Južno Azijo.
• V 12.000 let starem najdišču v Yuan-Shanu so našli ostanke peščenih loncev, ki so jih krasil vzorci konopljinih vrvi.
• V času dinastije Han (221 do 206 pr.n.št) so odkrili, da lahko iz konopljinih vlaken naredijo cenovno ugodno pisalno površino.
• Prva zabeležena uporaba konoplje kot zdravila je bila leta 2727 pred našim štetjem v kitajski farmakopeji. Konoplja je bila uporabljena kot anestetik med operacijo cesarja Shen Nung-a.
• Kitajska pismenka, ki predstavlja konopljo, prikazuje moške in ženske rastline v skladišču, namenjenem sušenju.
INDIJA IN BLIŽNJI VZHOD
Eno najstarejših arheoloških odkritij, ki prihaja iz Indije, je kos konopljinega blaga iz obdobja 8.000 let pr.n.št. Skiti, stranska veja Arijcev, ki je zavzela Indijo, so konopljo gojili in uporabljali za tkanje fine tkanine. Herodot je zapisal, da so konopljo uporabljali tudi obredno in rekreativno ter da so jo prav oni pripeljali v Evropo. Ob koncu 3. tisočletja pr. n. š. so konopljo dobro poznali tudi v Starem Egiptu, kjer so iz vlaken pletli vrvi. Ostanke konoplje so odkrili v grobnici faraona Ehnatona, konopljin cvetni prah pa na mumiji Ramzesa II. Konopljo so med drugim uporabljali pri gradnji piramid. Vrv iz konoplje s širino 3 cm je z lahkoto nosila kar 3 tone. Poleg vrvi, s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli, s katerimi so napolnili razpoke v kamnu in jih nato namočili, lomili kamen.
V Indiji in na Bližnjem vzhodu so nabirali smolo z omamljajočim delovanjem, ki jo izločajo žleze stebelnih in cvetnih konopljinih listov, imenovano hašiš. Zaradi zdravilnih, halucinogenih in narkotičnih učinkov je konoplja slovela kot rastlina veselja, imenovali so jo “bhanga”, kar označuje pijanost. “Bhang”, sestavljen iz suhih listov, semen in stebel konoplje, je omenjen v hindujskem svetem besedilu Atharva veda kot »sveta trava«, ena od petih svetih rastlin v Indiji. Uporabljala se je v medicinske in ritualne namene, kot darilo Shivi.
Psihotropne lastnosti konoplje so bile omenjene v delu, ki se pripisuje cesarju Shen Nungu. Konopljo je priporočal proti malariji, zaprtju, revmatičnim bolečinam in “odsotnosti duha”, ženskih težavah in mešanico konoplje, smole in vina kot analgetik med operacijo. Pozneje, v 7. stoletju n. št., ko je Mohamed v Koranu svojim vernikom prepovedal alkoholne pijače, so muslimani utrjevali in širili vero s pomočjo hašiša. Turki so pred osvajalskimi pohodi v času od 15. do 17. stoletja n. št. svojim vojakom dajali hašiš, zaradi katerega so bili fanatični in pogumni ter sloveli po svoji okrutnosti daleč po Evropi.
• Herodot je zapisal, da so Skiti, ki so konopljo uporabljali tako za tkanje fine tkanine, kot tudi obredno in rekreativno, pripeljali konopljo v Evropo.
• Konopljo so v Starem Egiptu uporabljali pri gradnji piramid. Vrv iz konoplje s širino 3 cm je z lahkoto nosila kar 3 tone. Poleg vrvi, s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli, s katerimi so napolnili razpoke v kamnu in jih namočili, lomili kamen.
• V Indiji in na Bližnjem vzhodu so nabirali smolo z omamljajočim delovanjem, imenovano hašiš. Zaradi zdravilnih, halucinogenih in narkotičnih učinkov je konoplja slovela kot rastlina veselja, imenovali so jo” bhanga”, kar označuje pijanost.
• Turki so pred osvajalskimi pohodi v času od 15. do 17. stoletja n. št. svojim vojakom dajali hašiš, zaradi katerega so bili fanatični in pogumni ter sloveli po svoji okrutnosti daleč po Evropi.
STARA GRČIJA IN RIM
Tudi stari Grki in Rimljani so poznali konopljo, vendar pa rastline niso pridelovali. Iz vlaken, pripeljanih iz Galicije so tkali blago za vreče, jadra in oblačila, iz semen pa stiskali olje. S pridom so uporabljali konopljo tudi v zdravilstvu, Dioscoridesin jo je v letu 70 n. št. omenjal kot zdravilo Rimljanov. Grški pesnik Homer (4. stoletje pr. n. št.) je v Odiseji opisoval vrvi in jadra, za katere razlagalci pesnitve domnevajo, da so bili narejeni iz konopljinega prediva. Prav tako je omenjal čudežni sok, ki bi naj bil sok iz hašiša (konopljine smole). Demokrit je opisoval, kako konoplja z vinom in miro povzroča vizije, Galen pa poročal, da so bili gostje, postreženi s konopljinimi pripravki, boljše volje.
Herodot opisuje iz Trakije prinešeno rastlino, višjo od lana, katere blago naj bi bilo tako podobno lanenemu, da ju loči samo poznavalec. Ob zatonu rimskega cesarstva se je poleg lana začela gojiti tudi konoplja, vendar v razširjenosti lana ni prekosila. Od Rimljanov so konopljo dobili Slovani, Germani in Franki. Do vzhodnih Slovanov je prišla veliko prej po severni poti čez Sibirijo. V srednjem veku se je pridelovanje konoplje za vlakna razširilo na hladnejša območja proti severu Evrope.
• Grški pesnik Homer (4. stoletje pr.n.št.) je v Odiseji opisoval vrvi in jadra, za katere razlagalci pesnitve domnevajo, da so bili narejeni iz konopljinega prediva. Prav tako je omenjal čudežni sok, ki bi naj bil sok iz hašiša.
• Demokrit je opisoval, kako konoplja z vinom in miro povzroča vizije, Galen pa poročal, da so bili gostje, postreženi s konopljinimi pripravki, boljše volje.
• Herodot je opisoval iz Trakije prinešeno rastlino, višjo od lana, katere blago naj bi bilo tako podobno lanenemu, da ju loči samo poznavalec.
EVROPA
V srednjem veku je bila v Evropi konoplja priljubljeno zdravilo, kot zdravilno rastlino so jo omenjali v knjigah Turner, Mattioli, Discobas, Taberaemontanus in Culpepper. Lekarnarji so s konopljo zdravili bolezni kot Kitajci in Indijci dolgo pred njimi, spoznali pa so tudi, da učinkuje pri alkoholizmu, dizenteriji, migreni, ohromelosti, zastrupitvi krvi, inkotinenci, gobavosti, kačjih pikih idr.
V 17.stoletju, v času viška jadrnic, je industrijska konoplja v Evropi doživela pravi razcvet. Zaradi velike odpornosti proti vodi in soli se je uporabljala za izdelavo jader, vrvi, mrež, kart in uniform. Za opremo ene jadrnice je bilo potrebnih kar od 50 do 100 ton konopljinih vlaken, opremo pa je bilo potrebno menjati vsaj na vsaki dve leti. Gojenje konoplje za pridelavo vlaken je pripomoglo k vzponu in bogastvu italjanskih mestnih državic (Benetk, Genove in San Marina), ki so pridobile monopol nad prodajo platna.
V prihodnjem stoletju, ko so vlogo v pomorstvu prevzele Nizozemska, Francija in Anglija, se je konoplja selila k njim in gojenje konoplje je postala pomembna gospodarska dejavnost. Sočasno se je širilo pridelovanje konoplje v Rusiji, ki je z vlakni, prejo in platnom oskrbovala zahodno Evropo. Kako pomembna je bila konoplja, dokazujejo tudi vojni pohodi, kot na primer Napoleonov pohod leta 1812 v Rusijo. Želel je prekiniti dobavo konoplje angleški vojski in s tem preprečiti angleški mornarici, da bi vzdrževala svoje jadrnice. Napoleonovi vojaki, ki so se vračali v Francijo, so med drugim iz Egipta prinesli tradicijo kajenja hašiša (konopljine smole) leta 1798. Rembrantove, Van Goghove, Gainsboroughove in slike mnogih drugih svetovno znanih umetnikov so bile naslikane na platno, narejeno iz konoplje. Do leta 1880 so bile tudi vse šolske knjige narejene iz konopljinega ali lanenega papirja.
Površine s konopljo so se začele manjšati v 18. stoletju, ko so razvili stroj za obdelavo bombaža, ki je bistveno olajšal obdelavo bombažnih vlaken. K zmanjševanju površin s konopljo je prispevalo tudi zmanševanje prometa z jadrnicami. V 19. stoletju so začeli uvažati iz takratnih kolonij v Evropo juto in sisal, ki sta konkurirali konoplji zaradi nizke cene, ne pa tudi zaradi kvalitete. Nizko plačilo delavcem v kolonijah je omogočilo polovico nižjo ceno. Razvoj papirne industrije iz lesne celuloze je prav tako zmanjšal pomen lanu in konoplje. Tako so se površine v Evropi z nekaj sto tisoč ha zmanjšale na nekaj tisoč ha v začetku 20. stoletja. V Nemčiji je bilo v najboljših časih zasajenih kar sto petdeset tisoč ha s konopljo, leta 1915 pa le še nekaj sto ha, k čemur je prispeval tudi poceni uvoz konoplje iz Rusije. Konopljo za pridelavo vlaken so na svojih ozemljh obdržale le še Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Rusija in Jugoslavija, kjer zakoni niso prepovedovali gojenja. V obeh svetovnih vojnah so se površine zelo povečale zaradi prekinjene dobave, vojska pa je nujno potrebovala trpežno vlakno.
Medicinska konoplja je v Evropo prispela iz Vzhoda v 18. stoletju. V Evropo je bila prinesena veliko kasneje, vendar ni bila nič manj priljubljena. Kmalu je dosegla visoko družbo. V Parizu je bil odprt klub, kjer so jo uživali številni slavni ljudje, med njimi tudi Honoré de Balzac. Prvi celovit opis medicinske uporabe konoplje v Evropi je leta 1830 napisal nemški farmacevt Friedrich Ludwig Nees von Esenbeck. Do takrat je bila konoplja za medicinske namene uporabljana v manjšem obsegu. Prvo veliko srečanje znanj vzhodne in zahodne medicine o uporabi konoplje je povezano z letom 1843, ko je irski zdravnik William B. O’Schaughnessy objavil svoja raziskovanja o hašišu kot zdravilu. Hašiš je priporočal na primer pri bolečini, bruhanju,konvulzijah, revmatizmu in tetaničnih krčih. Vsaka zdravniška torba poznega 19. stoletja je tako vsebovala, med številnimi drugimi rastlinskimi pripravki, tudi tinkture in druge izvlečke, cigarete in obkladke iz konoplje, zlasti hašiša, na primer za zdravljenje astme, kašlja, glavobola, nespečnosti, anoreksije in spolne disfunkcije.
Čeprav je bila konoplja pomembna predivnica, je bila zaradi vsebnosti psihoaktivne substance THC že od začetka 20. stoletja preganjana. Širjenje droge med mladimi je povzročilo boj proti konoplji svetovnih razsežnosti. V splošnem velja, da se v Evropi v tem obdobju s konopljo niso ukvarjali v tolikšni meri, zato je ta del zgodovine pisalo pred vsem dogajanje v Združenih državah Amerike. Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da se je v sedemdesetih letih 20. stoletja rekreacijska uporaba konoplje začela močno širiti tudi v Evropi in da so za prva najpomembnejša znanstvena odkritja zaslužni evropski raziskovalci. Leta 1963 je raziskovalec Raphael Mechoulam ugotovil strukturo CBD, leto kasneje pa je izoliral THC, pojasnil njegovo kemijsko strukturo in ga tudi sintetiziral.
Ob koncu 20. stoletja so zdrav način prehranjevanja in nove modne smernice pritegnili zanimanje za prehranske, kozmetične, zdravilske, tekstilne in druge izdelke iz konoplje. Države Evropske unije so ena za drugo umaknile prepoved o pridelovanju industrijske konoplje. S širjenjem možnosti predelave in uporabe rastlin in njihovih semen ter s svetovalnimi programi in finančno podporo vlad, so jo kmetje začeli ponovno saditi. V nizozemskih lekarnah je od leta 2003 bolnikom na voljo medicinska konoplja v obliki posušenih socvetij. Prvo zdravilo, pridobljeno iz izvlečka konoplje, ki se uporablja za zdravljenje multiple skleroze, je bilo odobreno v Veliki Britaniji leta 2010.
• V 17.stoletju, v času viška jadrnic, se je industrijska konoplja zaradi velike odpornosti proti vodi in soli uporabljala za izdelavo jader, vrvi, mrež, kart in uniform. Za opremo ene jadrnice je bilo potrebnih od 50 do 100 ton konopljinih vlaken, opremo pa je bilo potrebno menjati na vsaki dve leti.
• Medicinska konoplja je po prihodu v Evropo v 18. stoletju hitro dosegla visoko družbo. V Parizu je bil odprt klub, kjer so konopljo v rekreativne namene uživali številni slavni ljudje, med njimi tudi Honoré de Balzac.
• Napoleon je leta 1812 s pohodom v Rusijo Želel prekiniti dobavo konoplje angleški vojski in s tem preprečiti angleški mornarici, da bi vzdrževala svoje jadrnice.
• Rembrantove, Van Goghove, Gainsboroughove in slike mnogih drugih svetovno znanih umetnikov so bile naslikane na platno, narejeno iz konoplje.
• Do leta 1880 so bile vse šolske knjige narejene iz konopljinega ali lanenega papirja.
• Čeprav je bila konoplja pomembna predivnica, je bila zaradi vsebnosti psihoaktivne substance THC od začetka 20. stoletja preganjana.
• Leta 1963 je raziskovalec Raphael Mechoulam ugotovil strukturo CBD, leto kasneje pa je izoliral THC, pojasnil njegovo kemijsko strukturo in ga tudi sintetiziral.
• Ob koncu 20. stoletja so države Evropske unije so ena za drugo začele umikati prepoved o pridelovanju industrijske konoplje.
• V nizozemskih lekarnah je od leta 2003 bolnikom na voljo medicinska konoplja v obliki posušenih socvetij. Prvo zdravilo, pridobljeno iz izvlečka konoplje, ki se uporablja za zdravljenje multiple skleroze, je bilo odobreno v Veliki Britaniji leta 2010.
AMERIKA
Leta 1492 so bila jadra ladij Krištofa Kolumba narejena iz konopljinega platna. Kmalu za tem se je konoplja razširila na zahodno poloblo, Španci so jo uvozili v Čile zaradi uporabnosti konopljinih vlaken.V Severni Ameriki je bila industrijska konoplja gojena v številnih nasadih za namene proizvodnje vrvi, oblačil in papirja. V času oblikovanja novega sveta, so Ustavo in Deklaracijo o neodvisnosti zapisali na konopljin papir. Ko so državljani mlade države prodirali naprej na zahod je njihove vozove prekrivalo konopljino platno. George Washington in Thomas Jefferson sta gojila konopljo. Jefferson je pretihotapil konopljina semena najprej iz Kitajske v Francijo in nato v Ameriko. Od leta 1631 do začetka devetnajstega stoletja dovoljeno s konopljo plačevati davke, zavračanje gojenja konoplje pa je bilo v sedemnajstem in osemnajstem stoletju kaznivo dejanje. V Virginiji so bili v obdobju od 1763 do 1769 ljudje lahko celo obsojeni na zaporno kazen, če niso hoteli gojiti konoplje. Kako pomembna je bila konoplja dokazujejo imena mnogih ameriških mest, ki vsebujejo besedo konoplja (angl. hemp); Hempfield, Hemphill, Hemp Island, Hempstead,Hemp Wallace, Hempton Lake in mnoga druga. Tudi originalne Levi Strauss kavbojke, izdelane za rudarje zlata, so bile narejene iz konopljinga platna.
Z letom 1843, ko je irski zdravnik William B. O’Schaughnessy objavil svoja raziskovanja o hašišu kot zdravilu, so se vrata zahodnega sveta na široko odprla tudi medicinski konoplji. Z letom 1851 je postala uporaba konoplje uradno potrjena v Ameriki, vključena je bila v ameriško farmakopejo. Po pol stoletja relativno uspešne uporabe konoplje je začela postajati medicinska stroka manj strpna do takrat nepremostljive omejitve, spremenljivih učinkov zaradi variabilnosti rastlinskega materiala. Učinkovine iz konoplje še niso bile raziskane, na tržišču pa so se začela pojavila zdravila, ki so konoplji odvzela večji del indikacij (cepiva, aspirin in intravenski vnos morfina).
Kljub več kot tisočletni uporabi konoplje za vlakna, semena in olje so jo na začetku 20. stoletja tudi kot industrijsko surovino izrinile cenejše tropske predivnice bombaževca, jutovca, manile, sisala in celuloza iz lesa. Med ljudmi se je razširilo industrijsko bombažno blago in tkanine iz umetnih vlaken ( leta 1935 so bila odkrita najlonska vlakna). Konoplja je odigrala pomembno vlogo še med drugo svetovno vojno, ko so Japonci ustavili dobavo neobdelanih vlaken, in so v podporo vojski, ameriški kmetje prispevali konopljine izdelke, kot so vojaška oblačila, platna za šotore, pregrinjala, vrvi in bio gorivo. Ameriško Ministrstvo za kmetijstvo je vojsko leta 1942 podprlo z 200 tonami konopljinega semena in pospremilo s sloganom Konoplja za zmago (angl. Hemp for Victory) in propagandnim filmom. Leta 1941 je Henry Ford naredil avto iz konopljine plastike (Model-T), ki je delal na konopljino olje. Avto,”zrasel iz zemlje”, je imel panele, narejene iz konopljine plastike, ki so bili 10 krat močnejši kot jeklo.
K nestrpnosti do uporabe konoplje je v veliki meri pripomogla naraščajoča zloraba konoplje, zlasti kajenje, in s tem povezana negativna medijsko-politična kampanja. Zelo pomembno je bilo leto 1925, ko so v Ženevi sprejeli konvencijo o nadzoru trgovine z opijem, v katero so vključili tudi konopljo. Leta 1937 je začel veljati zakon o obdavčitvi marihuane, kljub temu da je temu Ameriško zdravniško združenje nasprotovalo. Leta 1942 so konopljo odstranili iz ameriške farmakopeje, kar je pomenilo konec njene uporabe v medicini. Leta 1970, so z Zakonom o nadzorovanih snoveh konopljo uvrstili celo v tako imenovano skupino I, med najbolj nevarne snovi, ki nimajo medicinske vrednosti, a velik potencial za zlorabo (v skupino I se med drugim uvrščajo tudi amfetamini, heroin in LSD). Omenjeni dogodki so ameriške znanstvene raziskave s konopljo praktično ustavili. Sodobna farmacevtska industrija se je v zgodovino konoplje in kanabinoidov vključila leta 1985, ko je FDA (angl. Food and Drug Administration) odobrila uporabo sintezne oblike THC, za zdravljenje slabosti in bruhanja po kemoterapiji pri bolnikih, leta 1992 pa še za zdravljenje anoreksije pri bolnikih z aidsom.
• Leta 1492 so bila jadra ladij Krištofa Kolumba narejena iz konopljinega platna.
• V času oblikovanja novega sveta, so ustavo ZDA in Deklaracijo o neodvisnosti zapisali na konopljin papir. Ko so državljani mlade države prodirali naprej na zahod je njihove vozove prekrivalo konopljeno platno.
• George Washington, Thomas Jefferson sta gojila konopljo. Jefferson je pretihotapil konopljina semena najprej iz Kitajske v Francijo in nato v Ameriko.
• V Ameriki je bilo od leta 1631 do začetka devetnajstega stoletja dovoljeno plačevati davke v obliki konoplje.
• Zavračanje gojenja konoplje je bilo v Ameriki v sedemnajstem in osemnajstem stoletju kaznivo dejanje. V Virginiji so bili v obdobju od 1763 do 1769 ljudje lahko celo obsojeni na zaporno kazen, če niso hoteli gojiti konoplje.
• Kako pomembna je bila konoplja dokazujejo imena mnogih ameriških mest, ki vsebujejo besedo konoplja (angl. hemp); Hempfield, Hemphill, Hemp Island, Hempstead,Hemp Wallace, Hempton Lake in mnoga druga.
• Originalne Levi Strauss kavbojke, izdelane za rudarje zlata, so bile narejene iz konopljinga platna.
• Ameriško Ministrstvo za kmetijstvo je vojsko leta 1942 podprlo z 200 tonami konopljinega semena in pospremilo s sloganom Konoplja za zmago (angl. Hemp for Victory) in propagandnim filmom.
Povezava do propagandnega filma iz leta 1942, poimenovanega “Hemp for Victory”: https://www.youtube.com/watch?v=bIxFhYVv_Gk
• Leta 1937 je začel veljati zakon o obdavčitvi marihuane, kljub temu da je temu Ameriško zdravniško združenje nasprotovalo.
• Leta 1941 je Henry Ford naredil avto iz konopljine plastike (Model-T), ki je delal na konopljino olje. Avto,”zrasel iz zemlje”, je imel panele, narejene iz konopljine plastike, ki so bili 10 krat močnejši kot jeklo.
Povezava do filma o avtomobilu Henryja Forda iz konpljine plastike: https://www.youtube.com/watch?v=54vD_cPCQM8
• Leta 1942 so konopljo odstranili iz ameriške farmakopeje, kar je pomenilo konec njene uporabe v medicini.
• Sodobna farmacevtska industrija se je v zgodovino konoplje in kanabinoidov vključila leta 1985, ko je FDA odobrila uporabo sintezne oblike THC za zdravljenje slabosti in bruhanja po kemoterapiji in zdravljenje anoreksije pri bolnikih z aidsom.
JUGOSLAVIJA
Na območje Jugoslavije je konoplja prišla že v 16. stoletju, v 18. stoletju je Marija Terezija priporočila, da se uporablja samo konoplja visoke kakovosti. V tem času so v Vojvodini nastale plantaže, ki so jih obdelovali delavci iz severne Italije, ki so gojili visokokakovstno italijansko konopljo in prinesli dodatno znanje o pridelovanju in predelovanju te vsestranske rastline. Sledil je razcvet industrije. Prva proizvodnja konopljinih izdelkov je bila postavljena v Stojkovcu blizu Leskovca leta 1884.
Pred 2. svetovno vojno, ko se je Nemčija intenzivno pripravljala na vojno, je v Vojvodini nastalo več kot 200 novih obratov, kjer se je pridelovala in predelovala konoplja. V tem obdobju je delež površin posejanih s konopljo zrasel za 60%. S tem naglim vzponom je postala Jugoslavija ena od pomembnih svetovnih pridelovalk in izvoznic konoplje. Izvleček indijske konoplje je imel svojo monografijo v 1. izdaji jugoslovanske farmakopeje leta 1933, v drugo iz leta 1953 pa ni bil več vključen.
Proizvodnja konopljinih vlaken na industrijski način se je v obdobju od 1939 do 1962 povečala za 80%. Leta 1948 se je v Jugoslaviji gojilo kar šestdeset tisoč ha konoplje, kar je takrat predstavljalo 25% evropske in 6% svetovne pridelave. V Vojvodini so se s konopljo posejana zemljišča pred letom 1968 gibala okrog dvajset tisoč ha, leta 1968 pa je sledil silen upad obsega nazgolj na nekaj tisoč ha. Leta 1988 je sledil ponovni upad na tisoč ha, ki so se ohranili do današnjih dni.
• V 18. stoletju je Marija Terezija priporočila, da se uporablja konoplja visoke kakovosti.
• Prva proizvodnja konopljinih izdelkov je bila postavljena v Stojkovcu blizu Leskovca leta 1884.
• Izvleček indijske konoplje je imel svojo monografijo v 1. izdaji jugoslovanske farmakopeje leta 1933, v drugo iz leta 1953 pa ni bil več vključen.
• Leta 1948 je bilo v Jugoslaviji pod konopljo šestdeset tisoč ha, kar je takrat predstavljalo 25% evropske in 6% svetovne pridelave.
• Leta 1988 je sledil upad pridelave konoplje na vsega tisoč ha, ki so se ohranil do današnjih dni.
SLOVENIJA
Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju najdemo v popisu premičnin jurklošterske kartuzije iz leta 1589. Konoplja je bila v Sloveniji pomembna zlasti kot kulturna rastlina. Iz konopljinih vlaken so se izdelovala oblačila, platna, vreče in vrvi ter iz semen jedilno olje za hrano in živalsko krmo. Zaradi industrializacije je po 2. svetovni vojni praktično izginila. V tradicionalni medicini so jo uporabljali pri boleznih želodca, črevesja, dihal in pri glavobolih. Iz listov konoplje so delali čaje in čajne mešanice, iz stebelnih in cvetnih listov ter semen pa tinkture in oljne izvlečke.
Pridelava konoplje v Jugoslaviji in kasneje v Sloveniji nikoli ni bila prepovedana, a so jo pogosto spremljale težave s policijskim nadzorom in žetvijo. S Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Ur. l. RS, št. 40/11) je bilo v letu 2011 določeno, da je dovoljeno gojiti navadno konopljo, katere vsebnost THC ne presega 0,2%. Pravilnik je bil pomanjkljiv, nedorečeno je bilo namreč področje uporabe konoplje v prehranske namene. Pivovarna Laško je varila konopljino pivo, ki ga je lahko le izvažala, Žitu pa je bila odsvetovana peka konopljinega kruha. S spremembo Pravilnika maja 2015 (Ur. l. RS, št. 36/15), so postala dovoljena tudi konopljina živila.
• Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju najdemo v popisu premičnin jurklošterske kartuzije iz leta 1589.
• Konoplja je bila v Sloveniji pomembna zlasti kot kulturna rastlina.
• S Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Ur. l. RS, št. 40/11) je bilo v letu 2011 določeno, da je dovoljeno gojiti navadno konopljo, katere vsebnost THC ne presega 0,2%. S spremembo Pravilnika maja 2015 (Ur. l. RS, št. 36/15), so postala dovoljena tudi konopljina živila.
VIRI IN LITERATURA
• Bauer in sod. (2016). Cannabis history and timeline (članek).
• Kočevar Glavač N. (2016). Zgodovina uporabe konoplje in kanabinoidov (članek).
• Lash R. 2002. Industrial Hemp: The Crop for the Seventh Generation (članek).
• Rengeo D. 1995. Konoplja in lan (knjiga).
• Roulac J. W. (1997). Hemp Horizons: The Comeback of the World’s Most Promising Plant (knjiga).
• Warf B. 2014. High Points: An Historical Geography of Cannabis (članek).
• Spletni vir: https://etri.si/samooskrba/naj-raste-kot-konoplja/
• Spletni vir: http://www.konopko.si/zgodovina-konoplje
• Spletni vir: https://www.cheops-pyramide.ch/khufu-pyramid/sledge-tracks.html